Kot kaže, bo tudi letošnja zima radodarna s snegom, kar pomeni, da bo treba izkoristiti vsak prost trenutek za aktivnosti na snegu. Po uspešni otvoritvi smučarske sezone v soboto sem na lep sončen torek po kosilu poklical prijatelja Egona, če je za akcijo. Plan: turna smuka na Golake. Dobiva se ob 15h v Lokavcu, kjer preloživa opremo in se odpeljeva proti Predmeji. Na poti pri vodnem zajetju natočiva še vodo ter pohitiva do izhodiščne točke kakšen kilometer naprej od Predmeje proti Lokvam. Tam parkirava in se opremiva za turo. Začneva po gozdni poti v smeri Malega Golaka in po dobrih 15 minutah hoje naju že dobro ogreje, tako da se morava sleči, saj je pred nama vzpon po gozdu. Želiva si videti sončni zahod z vrha Malega Golaka, a pogled na uro nama pove, da sva žal že prepozna. Sprijazniva se, da bova pogled nanj ujela nekje med turnim vzponom. Po poti navzgor narediva par fotografij panorame proti zahodu. V miru in tišini brez drugih ljudi na vrhu Malega Golaka nekaj časa uživava v pogledu na večerno osvetljen Tržaški zaliv in del Padske nižine. Preden naju prepiha do kosti, se odpraviva malo nižje v zavetje, da se pripraviva za freeride smuko. Vožnja navzdol je kar zanimiva in zahtevna, saj ni ravno enostavno v temi in s čelko na glavi vijugati okrog dreves in iskati pravo pot v dolino, za nameček pa se mi zlomijo še krpljice na palicah. A kljub temu v vožnji uživava vse do najine izhodiščne točke pri avtu. Zadovoljna, da je za nama še en uspešen dan, poln adrenalina, se odpeljeva proti domu in hkrati že delava plane za naprej. Kakšna dodatna pošiljka snega ne bi škodila, kaj pravite