Ko sva se odločala, kam bi se za par dni odpravila na kolesarjenje, da ponovno testirava športne nogavice Spocks, je bilo v igri kar nekaj destinacij po Sloveniji, na koncu pa je zmagala Kranjska Gora kot izhodišče za najine kolesarske podvige. Ker sva si vzela dopust med zadnjim tednom šole, je bila Kranjska Gora praktično prazna, večina hotelov, restavracij in storitvenih dejavnosti pa še zaprtih. A nama je to čisto ustrezalo, malo miru in praktično prazen PZA. Zjutraj sva si nastavila budilko in se okrog 8h odpravila proti znamenitim 24 ovinkom. Ker najin cilj ni bil podiranje rekordov, sva šla lepo »na lagano« ovinek za ovinkom brez problemov do vrha. Temperature idealne, nobenega prometa, naklon ravno pravšnji, razgledi pa itak veličastni. Največje veselje na vrhu najvišjega slovenskega gorskega prelaza pa verjetno kar za oba: sneeeeeg! Obvezno fotkanje na snegu, potem pa na zaslužene slastne palačinke v kočo. Sledil je še tisti najlepši del kolesarjenja, spust v dolino po stari gozdni cesti. Vmes še postanek in pogled na Ajdovsko deklico, ki še vedno okamenela zre na pohodnike in ostale ljubitelje gora, nato pa nadaljevanje v dolino Krnica in mimo prelepega jezera Jasna v Kranjsko Goro. Kaj naj rečem, Slovenija je res raj za kolesarje!
